Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se včeraj sestali na zadnjem rednem zasedanju Sveta EU v letošnjem letu pod predsedovanjem Avstrije. Govorili so tudi o napredku pogajanj na področju reforme SKP in prihodnosti biogospodarstva.
S strani Slovenije se je zasedanja udeležila ministrica Aleksandra Pivec. V ospredju zasedanja je bilo poročilo o napredku pogajanja na področju reforme SKP. Naša ministrica je v razpravi izpostavila stališča, ki so še posebej pomembna za Slovenijo. "Ključno vprašanje je še vedno vezano na obseg sredstev za SKP. Slovenija je kritična do predloga nadaljnjega poenotenja neposrednih plačil med državami članicami, na podlagi površin, brez da se pri tem upošteva druga relevantna dejstva."
Ministri so se seznanili tudi o pomenu biogospodarstva, ki predstavlja veliko priložnost za razvoj podeželja, ta potencial pa ostaja še neizkoriščen. "V Sloveniji trenutno, v okviru raziskovalnega projekta raziskujemo kakšno je stanje na področju biogospodarstva, kakšna je izkoriščenost virov in kje so vrzeli in priložnosti za nadaljnji razvoj", je poudarila minsitrica. S področja ribištva bodo EU ministri še danes skušali doseči politični dogovor glede predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.
Ministrica Aleksandra Pivec (desno na fotografiji) se je udeležila prvega, sicer dvodnevnega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je zadnje v letošnjem letu pod predsedovanjem Avstrije. S področja kmetijstva so se ministri seznanili s poročilom o napredku glede svežnja o reformi SKP za obdobje po letu 2020. Slovenija ocenjuje, da je bil v času avstrijskega predsedstva narejen velik napredek, saj je avstrijsko predsedstvo pripravilo že prve kompromisne predloge, ki v veliki meri odsevajo stališča Republike Slovenije do obravnavanih predlogov.
Zlasti pomembni so kompromisni predlogi za poenostavitev na področju strateškega načrtovanja ter okvira za spremljanje in poročanje ter predlogi, ki bodo državam članicam omogočili več prožnosti pri oblikovanju posameznih intervencij. Glede vprašanj vezanih na prihodnji večletni finančni okvir je ministrica dr. Aleksandra Pivec izpostavila tista področja, ki so še posebej pomembna za Slovenijo. "Nedvomno je ključno vprašanje vezano na obseg sredstev za SKP, saj brez denarja ne bo mogoče dosegati višje cilje, ki smo si jih zastavili. To velja tako za neposredna plačila, kot za sredstva za razvoj podeželja, ki se med seboj dopolnjujejo."
Pri uredbi o strateških načrtih Slovenija deli oceno predsedstva, da bodo potrebne še določene prilagoditve novega izvedbenega modela, da bo sistem učinkovit in enostaven za izvajanje. "Za Slovenijo je še vedno odprto vprašanje tudi glede obveznosti določenih intervencij, npr. prerazporeditvenega plačila in ukrepov za upravljanje s tveganji", po besedah ministrice pa tudi vprašanje višin ovojnic za proizvodno vezana plačila za Slovenijo še ni rešeno.
Ministrica je nadalje izpostavila, da bo pri novi zeleni arhitekturi potrebna razprava o tem, kako in s katerimi instrumenti bo mogoče v najboljši meri doseči, kakšno je pravo ravnotežje med obveznimi zahtevami in ukrepi ter prostovoljnimi pristopi. "Vezano na to je nedvomno potrebno državam članicam omogočiti, da poleg izpada dohodka in nastalih stroškov predvidijo še dodatne elemente spodbude ter tudi ukrepe za ohranjanje trajnostnih kmetijskih praks."
Ob tem je ministrica še dodala, da je prav tako treba še naprej pripoznati doprinos podpor za območja z naravnimi in drugimi omejitvami pri doseganju okoljskih ciljev. Glede izvajanja sektorskih programov pa Slovenija meni, da mora biti to mogoče tudi v državah, kjer organizacije proizvajalcev še niso zaživele; prisluhniti pa je treba tudi zaskrbljenosti vinskega sektorja glede uvajanja novih vrst vinske trte (Vitis labrusca) ter njenih križancev. "Slovenija pa bi si želela tudi bolj poglobljeno razpravo čebelarskih programih in ukrepih za zmanjšanje ogroženosti čebel," je še zaključila ministrica.
Na zasedanju ministrov EU je potekala tudi predstavitev nove strategije za biogospodarstvo za trajnostno Evropo s strani Komisije. Biogospodarstvo je med specifičnimi cilji novih strateških načrtov SKP, po oceni Komisije predstavlja eno izmed pomembnih področji, ki lahko prispeva k novim zelenim delovnim mestom, investicijam in rasti v EU. Namen te strategije je spodbuditi trajnostno rabo obnovljivih virov energije ter drugih naravnih virov ter odgovoriti na globalne in lokalne izzive, kot so podnebne spremembe ter trajnostni razvoj. Ministrica Aleksandra Pivec je v razpravi poudarila, da predstavlja biogospodarstvo veliko priložnost za razvoj podeželja in da imajo pri tem ključno vlogo sektorji, ki zagotavljajo biomaso kot osnovno surovino. "Potencial je velik, zagotovo pa še ni v celoti izkoriščen."
V Sloveniji je biogospodarstvo del širše politike prehoda v zeleno gospodarstvo. Po besedah ministrice Slovenija to vidi kot odgovor na razvojne izzive današnje družbe. "Med prepoznanimi potenciali za prehod v zeleno gospodarstvo je tudi trajnostno upravljanje z viri, zelene prakse v kmetijstvu, kot mnogo drugih, širših elementov, kot je zeleno javno naročanje, zelena delovna mesta, zelena proračunska reforma ipd.".
