Še pred kratkim je bila kategorija mlečnih izdelkov na območju Jugovzhodne Azije izjemno nerazvita. Večina potrošnikov je pod besedo "mleko" poznala le rastlinske napitke, kot so na primer mandljevo, kokosovo ali sojino mleko, kar se počasi, a vztrajno spreminja.
Regijo večina analitikov sedaj vidi kot največji potencial za razvoj sektorja mlečne industrije na svetu. Poraba mleka v tem delu sveta je v primerjavi z ostalimi območji še zmeraj nizka, a izpostaviti velja zlasti nezaustavljivo rast.
Za ilustracijo: v državah omenjene regije povprečen prebivalec na leto zaužije manj kot 20 kilogramov mlečnih izdelkov, kar v bistvu ni nič v primerjavi z razvitimi trgi, kot je Avstralija, kjer povprečen odrasel moški na leto zaužije več kot 300 kilogramov.
Raziskovalna hiša Rabobank navaja, da naj bi rast porabe mleka in mlečnih izdelkov v Jugovzhodni Aziji do leta 2020 rasla s povprečno letno stopnjo 3 odstotkov. Najhitreje naj bi poraba rasla v Indoneziji (3,9 %) in Vietnamu (4,5 %), predvsem zahvaljujoč mladi populaciji in rastočemu gospodarstvu.
Vse bolj priljubljeno je kravje mleko tudi pri Malezijcih. Nekdanji predsednik vlade Najib Razak je denimo zatrdil, da ima kmetijsko ministstvo v načrtu do leta 2050 spodbujati vse večjo proizvodnjo mleka, ki naj bi do leta 2050 doseglo vrtoglavih 2,25 milijarde litrov mleka.
V Singapurju je naklonjenost klasičnemu kravjemu mleku prav tako vse večja. Od leta 2011 do 2016 je tako poraba narasla za 12 odstotkov, pa čeprav sodeč po podatkih Euromonitorja polovica prebivalcev sploh ne pije mleka. Je pa v tej visoko razviti žepni državici poraba, izmed vseh članic regije, najvišja v povprečju (60 litrov na leto).
Zaključimo s Tajsko - tam je vlada že na začetku 90-tih let zagnala pobudo za redno pitje mleka v osnovnih šolah, tudi sektor proizvodnje mleka je izmed vseh držav najbolj razvit, tako da so z mlečnimi izdelki celo 45-odstotno samooskrbni.
