Belgijci si že nekaj let prizadevajo, da bi Unesco priznal francoski krompirček kot belgijsko kulturno dediščino.

Francoski krompirček, eden izmed najbolj priljubljenih prigrizkov na svetu, je spet zelo vroča tema pogovorov zlasti v Belgiji. Prebivalci te beneluške države so namreč začeli kampanjo, da bi Unesco francoski krompirček uradno uvrstil v belgijsko kulturno dediščino.
Med belgijske kulinarične posebnosti velja uvrstiti še čokoladne pralineje, vaflje in neskončno paleto butičnih znamk piva. Ob degustiranju zadnjih pa se marsikomu prileže grizljanje pristnega belgijskega ocvrtega krompirčka.
Belgijci pravijo, da so s cvrtjem na tanke rezine narezanega krompirja začeli ribiči konec sedemnajstega stoletja v bližini valonskega (francosko govorečega) mesta Namur. Ker pozimi v reki niso nalovili dovolj majhnih rib za cvrtje v masti, so jim začeli dodajati še rezine krompirja.
Ime naj bi mu pozneje dali ameriški vojaki, ki so se med prvo svetovno vojno mudili v tej regiji. Ta teorija se nekaterim kulinaričnim zgodovinarjem ne zdi pretirano verjetna, kar poudarja tudi profesor z univerze v Liègeu, Pierre Leclercq. Trdi, da če pomfri morda res izvira iz Namura, ne izvira od tam od leta 1680, ampak od leta 1739 dalje, ker krompirja v tej regiji ni bilo vse do leta 1735.
Seveda imajo svojo plat zgodbe tudi Francozi, ki trdijo, da krompir izviral iz Pariza v 18. stoletju, kjer naj bi ga prodajali na znamenitem mostu Pont Neuf. Specialiteto tako v Franciji postrežejo kot prilogo k mesu, v Veliki Britaniji z ocvrto ribo, na Bližnjem vzhodu s piščancem in ovitega v ploščati kruh pita, v Kanadi, ki je največja proizvajalka zmrznjenega pomfrija na svetu, pa s sirom in omako.
Milenijci imajo raje riž kot krompir Agronomi v Veliki Britaniji so prišli do ugotovitve, da so milenijci oziroma tisti, ki so stari med 18 in 34 let, krivi za nenadni upad prodaje krompirja. Po poročilu, ki ga je objavila britanska revija The Grocer, se je prodaja krompirja od leta 2015 zmanjšala za 5,4 odstotka, po drugi strani pa se je v zadnjih štirih letih za 30 odstotkov povečala prodaja riža, več pa je tudi povpraševanja po rezancih. V reviji so zapisali, da se je to verjetno zgodilo zato, ker milenijci segajo po zdravi in eksotični hrani, krompir pa naj bi po njihovem mnenju redil, poleg tega je za njegovo pripravo potrebnega tudi več časa, kar je za mlade neugodno, saj so vajeni, da do vsega pridejo hitro. |