22. junija so začele veljati carine na nekatere izdelke iz ZDA, ki jih je Evropska unija uvedla kot protiukrep na ameriške carine na viski, jeklo in aluminij, v skupni vrednosti 2,8 milijarde evrov.
ZDA so 1. junija uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla iz Evrope, na uvoz aluminija pa so določile desetodstotne carine. Podobne ukrepe je Washington uvedel tudi proti številnim drugim državam, kar je utemeljil z ogrožanjem nacionalne varnosti. EU se je odzval s carinami na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 2,8 milijarde evrov.
Gre za izdelke, kot so ameriške kavbojke, motorna kolesa (na primer Harley Davidson) in viski. Na seznamu so tudi brusnice, brusnični sok, pomarančni sok, sladka koruza in arašidovo maslo, pa moška usnjena obutev, kozmetični izdelki ter vrsta proizvodov iz jekla.
"Nismo želeli tega položaja. A enostranska in neupravičena odločitev ZDA o uvedbi carin na jeklo in aluminij na izdelke iz EU-ja pomeni, da nimamo nobene druge možnosti," je poudarila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström.
Če bodo ZDA umaknile svoje carine, bo sledila tudi Unija, je še napovedala. Kot povračilni ukrep je tudi Indija napovedala dvig carinske stopnje za 29 ameriških izdelkov, kot so jeklo, železo, mandlji in orehi. Višje carine bodo veljale od 4. avgusta. Ker je Indija največja odjemalka ameriških mandljev, bo odločitev hudo prizadela ameriške kmete, mnenja strokovnjakov navaja BBC.
