15. marec je dan, ko obeležujemo svetovni dan potrošnikov. Ta je tokrat namenjen gradnji zaupanja vrednega digitalnega sveta.
Danes obeležujemo svetovni dan pravic potrošnikov, letos še posebej posvečen digitalnemu trgu. V Sloveniji je stanje na področju varstva potrošnikov zaskrbljujoče, je pred tem dnevom opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin.Letošnji svetovni dan potrošnikov je namenjen tudi zaupanju v digitalnem svetu oziroma temu, kako ga lahko zgradimo. Ob digitalizaciji, ki se vse bolj oklepa našega življenja, ustanove za zaščito potrošnikov svarijo, da moramo poskrbeti za ustrezno zakonodajo, varnostne mehanizme, kar bo zgradilo zaupanje v digitalno tehnologijo.
Do leta 2020 naj bi imelo kar 52 odstotkov ljudi dostop do spleta. V letu 2015 naj bi bilo denimo ukradenih več kot 500 milijonov baz osebnih podatkov, kar pomeni, da je bilo ogroženih skoraj toliko identitet posameznikov.
Z razvojem medmrežja prihajajo v domove naprave, ki so tako ali drugače povezane s spletom, kot so na primer pametni termostati, gospodinjski aparati, celo sijalke ali igrače, ki denimo lahko snemajo pogovore z otroki, posnetki pa so poslani na strežnike podjetij. Ta nato razvijajo orodja za interaktivnost, kot je prepoznavanje govora.
Amazon je recimo razvil gumb za hitro naročanje izdelkov široke porabe, a potrošnikom ne ponuja informacije o spremembi cen. Tako se lahko zgodi, da stranka dobi primerljiv izdelek ali drugo količino, kot jo je naročil. V pogodbenih pogojih je to sicer zapisano, a kupec ta pravila lahko le potrdi ali zavrne.
Raziskave so pokazale, da kar 74 odstotkov ljudi sploh ne ve, katere informacije o njih zbirajo podjetja na spletu in kar 84 odstotkov potrošnikov se strinja, da bi morala veljati nova pravila, kako vlade, podjetja in drugi spletni uporabniki uporabljajo njihove podatke.
Do leta 2020 naj bi imelo kar 52 odstotkov ljudi dostop do spleta. V letu 2015 naj bi bilo denimo ukradenih več kot 500 milijonov baz osebnih podatkov, kar pomeni, da je bilo ogroženih skoraj toliko identitet posameznikov.
Z razvojem medmrežja prihajajo v domove naprave, ki so tako ali drugače povezane s spletom, kot so na primer pametni termostati, gospodinjski aparati, celo sijalke ali igrače, ki denimo lahko snemajo pogovore z otroki, posnetki pa so poslani na strežnike podjetij. Ta nato razvijajo orodja za interaktivnost, kot je prepoznavanje govora.
Amazon je recimo razvil gumb za hitro naročanje izdelkov široke porabe, a potrošnikom ne ponuja informacije o spremembi cen. Tako se lahko zgodi, da stranka dobi primerljiv izdelek ali drugo količino, kot jo je naročil. V pogodbenih pogojih je to sicer zapisano, a kupec ta pravila lahko le potrdi ali zavrne.
Raziskave so pokazale, da kar 74 odstotkov ljudi sploh ne ve, katere informacije o njih zbirajo podjetja na spletu in kar 84 odstotkov potrošnikov se strinja, da bi morala veljati nova pravila, kako vlade, podjetja in drugi spletni uporabniki uporabljajo njihove podatke.
