Sodeč po poročilu, ki ga je ob svetovnem dnevu hrane izdala Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), vsako leto v smeti roma za 363 milijarde evrov hrane, preden bi ta sploh prišla na police trgovcev. Največji krivec za to so površne zmogljivosti skladiščenja.
Največ hrane, ki v smeteh konča, še preden bi jo kupci lahko sploh kupili, proizvedejo v južnem delu Azije, Severni Ameriki in Evropi. V osrednji in južni Aziji se denimo kar petina živil na poti do polic "izgubi", delež zavržene hrane preden bi ta prišla v trgovino pa na svetovni ravni znaša 14 odstotkov.
Na tem področju se lahko pohvalita Nova Zelandija in Avstralija, ki v smeti zmečeta le 5,8 odstotka hrane. Kot že rečeno največje izgube nastajajo zaradi neprimerne infrastrukture skladiščenja, predvsem na farmah ali proizvodnih obratih samih. Včasih so živila preslabo zaščitena pred mikroorganizmi, mrčesom ali glodalci.
Do leta 2030 naj bi Združeni narodi delež zavržene hrane na prebivalca skušali vsaj prepoloviti.
