Pogovarjali smo se s predsednikom PLMA (The Private Label Manufacturers Association) Brianom Sharoffom, ki je na čelu te organizacije od leta 1981, pred tem pa je bil pet let na vrhu trgovinskega združenja v New Yorku, ki je predstavljalo veleblagovnice kot je npr. Macy’s. PLMA je 21. in 22 t.m v Amsterdamu še enkrat uspešno zaključil z organizacijo največjega tovrstnega sejma na svetu.Avtorica: Ana Filipović
Trgovska blagovna znamka (TBZ ali LBZ kot lastna blagovna znamka) postaja potrošnikom širom sveta vedno bolj zanimiva in atraktivna. Zakaj?
Glavni trgovci v Evropi in ZDA so dojeli, da potrošniki želijo in išćejo večje inovacije in širijo ponudbe proizvodov, ki jih ponujajo na prodaj. Bilo je povsem jasno, da A-blagovne znamke ne morejo omogočiti take inovacije in ponudbo. Na drugi srani pa LBZ lahko izpolni ta pričakovanja potrošnikov. Kot primer lahko navedem LBZ naravnih in organskih proizvodov in tudi LBZ zdravih in wellness izdelkov.
Kolikšna je bila količinska rast PL-a po vaših podatkih v lanskem letu? V katerih državah je bila največja in kje najnižja in kako to razlagate?
V 15 od 19 držav, ki jih je zajela razsikava Nielsen je vsak tretji proizvod, ki so ga prodali v supermarketih ali katerihkoli prehrambenih trgovinah proizvod LBZ. Najnovejše raziskovanje Nielsena kaže, da se je tržni delež LBZ lani povečal v 12 od 19 držav in da ima sedaj okoli 30% delež v 17 državah. Najvišji tržni delež LBZ imajo v Španiji, kjer so že pri številki 52%, kar pomeni, da je tam vsak drugi proizvod - LBZ. Države centralno-vzhodne Evrope beležijo blago rast v zadnjih 10 letih. LBZ so dosegle vrhunec na največjem evropskem maloprodajnem trgu – Nemčiji. Tam se je njihov tržni delež prvič povzpel na več kot 45%. Rekordne zgodovinske številke smo zaznali še v šestih močnih državah in to so: Nizozemska, Belgija, Švedska, Norveška in Turčija. Še največja rast je ravno v slednji, saj se je pri Turkih dvignila kar za tri odstotne točke, na blizu 26%. Tudi v Grčiji blagovne znamke trgovcev predstavljajo enega od treh proizvodov, ki jih tam prodajo. Rast deleža LBZ je bila dosežena celo v tistih državah, kjer ima že tako zelo visoko penetracijo večjo od 40% in to so: Velika Britanija, Nemčija, Belgija in Portugalska. Tudi v Avstriji. V Skandinaviji so rast zabeležili tako na Švedskem, Norveškem in Finski, kjer je v vseh treh državah njihov tržni delež nad 30%. Delež LBZ nad 30% je bil dosežen tudi v štirih državah centralne in vzhodne Evrope. To pa so: Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška, kjer je v vodstvu Madžarska kjer je delež LBZ dosegel 34%. Nekaj nad 20% je tržnega deleža LBZ tudi v Italiji, kar je pojav zadnjih šestih let, a s tem, da se je tam ta v zadnjem letu za odstotek znižal.
Kako pa razlagate dejstvo, da so se v lanskem letu lastne blagovne znamke (LBZ) krepile celo hitreje od nekaterih vodilnih nacionalnih blagovnih znamk?
Razlog rasti napredka lastnih blagovnih znamk v primerjavi z nacionalnimi blagovnimi znamkami je v tem, ker trgovci uvajajo visokokvalitetne proizvode v okviru svojih linij in ker vedno več vlagajo v njihovo močno promocijo.
Katere so prednosti proizvodov lastnih blagovnih znamk?
Za potrošnike izdelki LBZ predstavljajo izbor in možnost, da regularno kupujejo kvalitetne prehrambene in neprehrambene proizvode po nižjih cenah v primerjavi z blagovnimi znamkami proizvajalca, brez čakanja na promocije. Proizvodi LBZ so sestavljeni iz enakih ali celo boljših sestavin od proizvajalčevih blagovnih znamk tudi zaradi tega, ker sta ime ali logotip trgovca na pakiranju in je lahko potrošnik prepričan, da ti proizvodi izpolnjujejo standarde in specifikacije trgovcev.
Kdo vse so proizvajalci LBZ?
Proizvajalce LBZ lahko razvrstimo v tri glavne kategorije:
1. Velike proizvajalce, ki proizvajajo tako svoje blagovne znamke kot LBZ proizvode.
2 .Mala in srednja podjetja, ki so specializirana za proizvodnjo določenih linij proizvodov in ki so usmerjena samo na proizvodnjo LBZ.
3.Glavne trgovce in veleprodajalce, ki imajo svoje lastne tovarne in proizvode LBZ za njihove lastne trgovine.
Kakšna pa je dejanska vloga proizvajalcev lastnih blagovnih znamk pri tako pomembnih dosežkih, saj je seveda opazna tudi zasluga in vloga trgovinskih verig?
Vloga proizvajalcev LBZ je v tem, da so v tesni zvezi s trgovci tudi pri razvoju proizvodov, ki jih potrošniki želijo. Vloga trgovcev je, da promovirajo te proizvode in da dajo potrošnikom tisto kar si ti želijo.
Kakšno vlogo ima sejem "World of Private Label” za proizvajalce LBZ in za trgovce? Zakaj je dobro, da so prisotni na tem sejmu?
Naš sejem je najboljši način predstavitve za veliko število proizvajalcev in trgovcev, da se najdejo na istem kraju in se lahko spoznajo z najnovejšimi proizvodi, ki so že razviti in da skupno delajo na ustvaranju novih proizvodov za prihodnje čase.
Vaše združenje organizira ta dogodek že več kot 30 let. Kako si razlagate to bogato tradicijo in tak uspeh?
Uspeh tega sejma je odraz potreb proizvajalcev in trgovcev, da se srečajo neposredno in si predstavijo nove proizvode ter razvijajo partnerstva na dolge steze. Glede na to, da je v Evropi LBZ segment zrasel, jim sejem vse to omogoča.
Povejšte nam še nekaj številk o letošnjem sejmu v Amsterdamu?
Letos se je na sejmu zbralo več kot 2700 razstavljalcev iz več kot 70 držav. Obiskalo ga je okoli 15.000 obiskovalcev iz 120 držav, vključno s trgovci, veleprodajalci, e-trgovino, izvozniki…
Na spletni strani PLMA je zapisano, da predstavljate edinstveno organizacijo za edinstveno industrijo. Ali nam lahko razložite kaj razumete s tem?
PLMA je posebna organizacija zaradi tega, ker je to edina organizacija na svetu, ki predstavlja proizvajalce LBZ in trgovce. Industrija pa je nekaj posebnega, ker je to edina industrija v kateri proizvajalci proizvajajo izdelke za trgovce, ki jih potem prodajajo potrošnikom pod svojimi blagovnimi znamkami.
Kateri je vaš najmočnejši vtis o transformaciji in razvoju industrije lastnih blagovnih znamk v zadnjih letih. Razložite nam tudi zakaj imate tako mnenje?
Industrija LBZ nadaljuje z rastjo zaradi tega, ker so se trgovci naučili svojim potrošnikom zagotoviti visoko kvaliteto, inovacije in ponudbo.
Katere pa so globalne perspektive industrije lastnih blagovnih znamk?
Globalno gledano, se bo LBZ razvijala v Aziji, Afriki in Južni Ameriki skupaj z razvojem moderne trgovine in distribucije. Ti dve stvari sta zelo ozko povezani.
| Letos tretjič zapored InStore  World of Private Label v Amsterdamu poteka vsako leto v RAI izložbenem centru in svojega poročevalca je imela tretje leto zapored revija InStore. Prisotnih je bilo tudi sedem slovenskih podjetij: Tosama, Sapidum, Incom, Piskar, Baron International, Pax Candles Stele in Unichem. Organizator sejma (www.plmainternational.com) je Private Label Manufacturers Association (PLMA), neprofitna organizacija, ki so jo ustanovili leta 1979, da bi promovirali blagovne znamke (PL). To je edina organizacija take vrste in predstavlja več kot 4.400 podjetij iz 70 držav sveta. Podjetja, ki so člani te organizacije so različnih oblik in velikosti. Od multinacionalnih korporacij do malih družinskih podjetij. Proizvajalci in dobavitelji blaga široke potrošnje so prišli iz več kot 70 držav. RAI Amsterdam center se razprostira na 41.500 kvadratnih metrih, v njegovih halah pa so se lahko obiskovalci iz 120 držav sprehajali med pulti s ponudbo, ki so jo tudi letos pripravili predstavniki iz več kot 2.700 podjetij. Letos so razstavljalci prišli prvič tudi iz Izraela, ZAE (Dubaija), Egipta, Latvije, Kanade in Južne Afrike. Izložbeni prostor je (bil) sestavljen iz treh kompleksov v 14 halah. Kompleks Evropa je namenjen prehrambenim, v kompleksu Holandija so razstavljeni neprehrambeni proizvodi, kompleks Park pa predstavlja kombinacijo enih in drugih. Na sejmu se je zbralo več kot 15.000 profesionalcev iz 120 držav med katerimi so bili predstavniki trgovinskih verig vseh formatov. Od hipermarketov, supermarketov, srednjih in malih trgovin, diskonterjev, lekarn in veleblagovnic, so pa bili tam na enem kraju zbrani seveda tudi številni uvozniki in izvozniki, proizvajalci, svetovalci, agenti prodaje, strokovnjaki za oblikovanje in pakiranje itd. PLMA je organiziral svoj prvi sejem v ZDA leta 1980, v Evropi leta 1986, v Aziji pa leta 1994. Ob dveh letnih razstavah v Amsterdamu in Chicagu PLMA organizira še konference, izobraževalne programe, razsikovanja trgov, objavlja pa tudi različne študije in publikacije. |
