Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila, da je na svetovni ravni z mikroplastiko onesnaženih do 90% ustekleničene vode. Mikroplastika je prisotna povsod in tudi že v prehranskem krogu. Zato je Evropska agencija za kemikalije napovedala prepoved njenega dodajanja v kozmetiko, detergente, gnojila itd.
Po napovedijh EAK (Evropska agencija za kemikalijenaj) bi morali proizvajalci kozmetičnih iudelkov, detergentov, serdstzev za zaščito rastlin, gnojil in drugih iudelkov , ki vsebujejo mikroplastiko v naslednjih petih letih le to nadomestili u biorazgradljivo mikroplastiko ali z drugimi elementi. Kmalu lahko torej pričakujemo iz Bruslja prepoved namernega dodajanja mikroplastike v v izdelke.
Sicer pa so raziskave o navzočnosti mikroplastike v hrani in o vplivih na zdravje še v začetkih. Največ mikroplastike so našli v prebavilih rib in v drugi morski hrani, ker so to tudi največ raziskovali.
Aditivi in onesnaževala v mikroplastiki lahko vplivajo na naš razvojni sistem, na živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
