Evropska komisija je danes predlagala prepoved najbolj škodljivih nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, da bi zagotovila pravičnejše pogoje poslovanja malim in srednjim živilskim in kmetijskim podjetjem.
Predlog vključuje določbo, da lahko v primeru kršitev nacionalni organi naložijo kazni, in možnost zaupne vložitve pritožb. Nepoštene trgovinske prakse, ki jih je treba prepovedati, so po predlogu komisije zamude pri plačilih hitro pokvarljivih živil, preklici naročil v zadnjem trenutku, enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb in zahteve, da dobavitelj plača zavržene proizvode.
Nekatere prakse pa bodo dovoljene le, če se bosta stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili, na primer, da kupec dobavitelju vrne neprodana živila, da kupec od dobavitelja zahteva plačilo za sklenitev ali podaljšanje sporazuma o dobavi živil ali da dobavitelj plača promocijo ali trženje živil, ki jih prodaja kupec.
Po predlogu komisije bodo morale članice imenovati javni organ, ki bo zadolžen za izvrševanje novih pravil in bo v primeru dokazane kršitve pristojen za naložitev sorazmerne in odvračilne kazni. Ta organ bo lahko na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe začel preiskave.
Zakonodajni predlog ima obliko direktive, ki določa cilj, članice pa se same odločijo, kako bodo ta cilj dosegle. Direktiva se zdi komisiji v tem primeru ustreznejša od uredbe, ki velja neposredno in v celoti za vse članice unije.
| Cerar: "Verjamem v nepoštene prakse!" Problematika dvojne kakovosti prodajanih živil je bila poudarjena lani, ko so uradne ustanove v nekaterih državah Vzhodne Evrope (Bolgariji, Sloveniji, Češki in na Madžarskem) objavile dokaze o takem "početju" korporacij, multinacionalk in velikih trgovinskih znamk. Slovenski premier v odstopu Miro Cerar je tedaj za angleški the Guardian izjavil, da verjame v nepoštene prakse, ki bi jim bilo treba narediti konec. "Verjamem, da se to dogaja, in jasno je, da je v ozadju boj za dobiček," je dejal. |
