Pri ječmenu so statistiki zaznali najboljši hektarski pridelek v zadnjih desetih letih, v povprečju 5,6 tone na hektar. Na nekoliko manjši površini kot lani so ga pridelali okoli 115.300 ton oz. 14 odstotkov več.
Tritikalo so posejali na skoraj 5200 hektarjih in poželi 27.560 ton zrnja. Povprečni pridelek 5,3 tone na hektar je bil za 13 odstotkov večji kot lani in za 14 odstotkov večji v primerjavi z desetletnim povprečjem.
Oljno ogrščico so pridelovali na 16 odstotkov manjši površini. V primerjavi z lanskim letom, ki je bilo za to poljščino bolj ugodno, je bil povprečni hektarski pridelek za 19 odstotkov slabši. Kljub temu je letina po ocenah povprečna, saj je znašala 2,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let. Z 2146 hektarjev so je poželi približno 5600 ton oz. 32 odstotkov manj kot lani.
Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na 31. julija naj bi pridelali 24,1 tone poznega krompirja na hektar, kar je devet odstotkov manj kot lani in sedem odstotkov manj v primerjavi s povprečnim pridelkom v zadnjem desetletju.
Pridelavi koruze za zrnje je bila to leto namenjena za tri odstotke večja površina kot lani, z nje pa naj bi skupno pridobili 340.587 ton oz. 12 odstotkov manj pridelka. S hektarja naj bi poželi 7,9 tone koruznega zrnja, kar je 14 odstotkov manj kot lani in 11 odstotkov pod povprečjem zadnjih desetih let.
Vremenske razmere so podobno vplivale tudi na silažno koruzo. Na hektarju njiv naj bi je pridelali 39,6 tone, kar je 14 odstotkov manj kot lani, skupno okoli 1,08 milijona ton.
Tudi za nekatere oljnice so bile razmere v tem letu manj ugodne. Soje naj bi na 14 odstotkov večji površini kot lani pridelali za štiri odstotke več, obrodila pa naj bi za devet odstotkov slabše. Če bodo vremenske razmere do spravila normalne, naj bi s 4760 hektarjev poželi 12.162 ton sojinega zrnja, v povprečju 2,6 tone na hektar.
Sončnice naj bi v povprečju obrodile nekoliko boljše kot lani, za tri odstotke, vendar še vedno šest odstotkov slabše v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. Skupni pridelek naj bi tehtal 1138 ton oz. 2,2 tone na hektar.
Pridelki zgodnjih sadnih vrst v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih so bili majhni. V intenzivnih sadovnjakih so češnje obrodile bolje kot lani, povprečni pridelek 4,3 tone na hektar je za 23 odstotkov večji, a še vedno za 18 odstotkov manjši od povprečja zadnjih desetih let. Tudi pri višnjah je letina zelo slaba. Povprečni pridelek 2,6 tone na hektar je bil za več kot polovico manjši od povprečja zadnjih desetih let.
Povprečni pridelek marelic je bil po drugi strani s štirimi tonami na hektar precej boljši od lanskega, zelo slabega pridelka, a še vedno precej pod povprečjem zadnjih desetih let (6,4 tone na hektar). Skupno so tako v intenzivnih nasadih nabrali okoli 380 ton tega sadeža.
Površina, namenjena gojenju jagod, se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za dva odstotka. Povprečni pridelek tega sadja je znašal 15,5 tone na hektar, kar je podobno kot lani, a za pet odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let.
V ekstenzivnih nasadih je bilo podobno. Z enega drevesa češenj so nabrali okoli 11 kilogramov tega sadja. To je za nekaj več kot tretjino manj od povprečja zadnjih desetih let. Povprečni pridelek marelic je znašal osem kilogramov na drevo, kar je 19 odstotkov manj kot lani in 31 odstotkov pod povprečjem zadnjih desetih let. Skupno so nabrali 127 ton tega sadeža.
Tudi letini breskev in nektarin v intenzivnih sadovnjakih naj bi bili slabši kot leto prej. Statistiki pričakujejo povprečni pridelek 9,9 tone na hektar, kar je 11 odstotkov manj od desetletnega povprečja.
Statistični urad je objavil tudi statistiko o površini njiv, ki se od lani ni bistveno spremenila. Letos je bilo po njihovih podatkih posejanih okoli 173.600 hektarjev njiv oz. približno toliko kot lani. Na njih še vedno prevladujejo žita za zrnje (57 odstotkov) in kulture za pridelavo zelene krme (30 odstotkov).
Vir: sta & SURS
Foto
