| Žganjekuha oz. kuhanje žganja je pridobivanje alkoholnih pijač z destilacijo alkoholno prevretih rastlinskih pridelkov. V kotlu za žganje počasi segrevajo drozgo, kar povzroča izhajanje lahko hlapljivih snovi (alkoholov). Alkoholne hlape vodijo do kondenzatorja, kjer se ohladijo in utekočinijo. Če želijo doseči višje koncentracije alkohola, destilacijo ponovijo. V Sloveniji je razširjeno kuhanje domačega žganja iz različnih vrst sadja (hruške, slive, brinje ...) oz. iz vina ali sadjevca. |
Na Primorskem in Notranjskem pridobivajo tropinovec iz grozdnih tropin in brinjevec, v Brkinih brkinsko slivovko, na Pohorju in Koroškem pa borovničevo žganje. Iz slabšega grozdja in grozdnih tropin so kuhali žganje v Halozah in Slovenskih goricah. Žganjem ponekod dodajo tudi zelišča, med njimi pa so najbolj razširjeni pelin, vinska rutica, encijan in začimbe.
Tradicionalna oprema in metode so sicer sledile tehnološkemu napredku, vendar najbolj v uporabi ostajajo tradicionalni bakreni destilacijski kotli, ki jih ogrevajo na plin, nekdaj na drva. Žganjekuha največkrat poteka v jesenskem in zimskem času ter se začne s predpripravo sadja.
V preteklosti je žganjekuha veljala tudi za obrtno dejavnost, potekala je v obratih, imenovanih žganjarne, večinoma pa je domača dejavnost.
Z žganjekuho se na določenem geografskem in kulturnem prostoru ohranjata tudi lokalna in regionalna dediščina. Sam postopek žganjekuhe pa je psotal tudu za družaben dogodek, predvsem za moške.
Primere žganjekuhe je mogoče najti v Valvasorjevih opisih iz leta 1689. Veliko vlogo pri razširjanju te dejavnosti so imeli od srednjega veka dalje samostani, na Slovenskem pa naj bi se žganjekuha razširila v 19. stoletju, ko so obče dostopni postali tudi kotli za kuhaje žganja.
Žganje in žganjekuha sta večkrat omenjena ob opisu obdobja med letoma 1813 in 1848, ki ga je v Zgodovini slovenskega naroda zapisal Josip Mal.
Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo za kulturo. Predloge za vpis na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Trenutno je v register vpisanih 134 enot.
Vir: sta
Foto: InStore
